Ali ste se kdaj vprašali zakaj se imenuje klasična masaža tudi Švedska masaža?
Če pogledamo samo zgodovino klasične masaže. Prvi najden zapis je Ebersov papirus iz Egipta in sega nazaj v leto 5000 let pr.n.št. Drug najstarejši dokument pa izhaja iz Kitajske, kjer je masaža (zraven gimnastike) navedena kot aktivnosti, ki skrbi za zdravo telo.
Iz Egipta so se masaže prenesle v staro Grčijo in kmalu za tem med Rimljane. Grk, oče medicine Hipokrat (460-377 pr.n.št.), v svojih zapisih omenja “anatripsis”, kar pomeni »to rub up« oziroma drgnjenje/masiranje gor in uporabo frikcije za zdravljenje različnih bolezni.
V srednjem veku so bile masaže zaradi krščanske askeze v evropskih državah nekaj nemoralnega in delno prepovedanega. Le Arabci so ji v tem času pripisovali velik pomen in jo tudi redno izvajali.
V novem veku se v Evropi začenja renesansa zdravilstva in masaža se ponovno uporablja kot pomemben del vsakdana. Masaže so se lotili še na znanstveni ravni in jo povezali z anatomijo, fiziologijo in patologijo.
V Evropi je v 18. in 19. stol. sloves masaž zrasel po zaslugi Šveda Pehr Henrika Linga (1776-1839), ki dandanes velja za utemeljitelja klasične masaže. Njegov švedski način masaže se je razširil po vsej celini. Ker je veliko potoval po Evropi, je prevzel za masažne tehnike francoske izraze, kot so »effleurage« za gladenje, »pétrissage« za gnetenje, »friction« za vtiranje in »tapotement« za udarjanje. Ti izrazi so se v klasični masaži ohranili še danes, njegova masaža pa je znana kot »Švedska masaža«. Prav tako je leta 1813 v Stockholmu ustanovil prvo šolo, ki je v svoj urnik vključila tudi masaže, ki temeljo na znanstvenih principih anatomije, fiziologije in patologije.
V petdesetih letih 20. Stoletja se je pod pojmom masaže začela skrivati prostitucija, kar je zelo spremenilo pogled družbe na masažo kot obliko zdravljenja.
Danes se masaže razvijajo ločeno od medicine in imajo pomembno mesto tako v zdravstvu kot v preventivi. V zdravstvu se jih uporablja kot dopolnilno terapijo osnovnim terapijam, predvsem pri zdravljenju bolečine in pretočnih motenj, v preventivi pa za ohranjanje zdravja in za zmanjševanje stresa.
Vse informacije sem črpala iz spletnega tečaja klasične masaže, ki sem ga opravila na spletni strani https://possible.si/. Tečaj mesaže je predavateljica Mateja odlično zastavila, vključila je vse pomembne komponente za učinkovito izvajanje klasične masaže.
Kdaj v zgodovini masaže so se pričele uporabljati ventuze?
Pri masaži z ventuzami delujemo v nasprotni smeri kot pri kateri koli drugi tkivni masaži, saj med masažo podtlak ventuze vleče tkiva navzgor, tekom masaže pa potiskamo tkiva v telo oziroma navzdol.
Ventuze obstajajo že tisoče let, primarno izvirajo iz Kitajske, vendar je njihovo uporabo mogoče povezati tudi z bližnje vzhodno in staro-egipčansko kulturo. Tradicionalna kitajska medicina temelji na osrednji domnevi, da je za ohranjanje zdravja in dobrega počutja pomembno, da Qi (temeljna gonilna energija, biopotencial) nenehno kroži po telesu.
Prav tako so ventuze poznali že v stari Grčiji, kjer je za ventuziranje slavni grški zdravnik in zgodovinar Her
odot dejal: “Masaža z ventuzami ima moč izločanja negativnih snovi iz glave, zmanjšanja bolečine na istem delu, zmanjšanja vnetja, obnavlja apetit, krepi šibek želodec, odstranjuje vrtoglavice in nagnjenosti k omedlevici, pritegne globoke krvne in limfne zastoje proti površini kože, uravnava menstrualni cikel, pospešuje zdravljenje in umirja bolečine pri boleznih, odstranjuje nagnjenosti k zaspanosti ter številni drugi pozitivni učinki. Te in številne podobne bolezni se lajšajo z razumno uporabo Cucurbits (ventuziranja), bodisi suhega ali mokrega.”
Ventuze in statičen cupping so znane tudi islamski kulturi, ki ventuziranje imenuje »hidžama« ali »hidžamama«. Hijama se nanaša na mokro ventuziranje, pri katerem zraven točkovnega puščanja ventuz, kožo še s skalpelom večkrat prerežejo, zato, da se »umazana« kri izloči iz telesa.
V devetdesetih letih 20. stoletja je ventuziranje postalo priporočeno zdravljenje akutnega mielitisa v ZDA. Ventuziranje je zagovarjal dr. William Osler, znan tudi kot »oče moderne medicine«. Bil je tudi eden od ustanoviteljev bolnišnice John Hopkins in je v svojem času še posebej pomembno prispeval k medicinski znanosti.
Ta starodavna tehnika se je razvila iz uporabe izdolbenih živalskih rogov. Rogove so nadomestile bambusove skodelice, kasneje pa stekleni kozarčki. Danes so pa vse bolj praktične silikonske in plastične ventuze različnih oblik.
Ventuze uporabljam tudi sama. Pričela sem s samostojno uporabo, vendar sem kar kmalu ugotovila, da bo potrebno pridobiti dodatna izobraževanja s tega področja. Pri Mateji v Centru Possible, sem uspešno opravila Tečaj protibolečinske masaže z ventuzami, iz katerega sem prav tako črpala informacije za ta članek.